Ultrazvočni pregled je namenjen ugotavljanju mehkotkivnih sprememb. Ultrazvok ne more prodreti v kost in zato ne more služiti ugotavljanju kakršnihkoli sprememb v kosti, kot npr . vnetij, tumorjev itd. Služi torej za ugotavljanje npr. tekočine v sklepih (izlivov), določenih obsklepnih vnetij, tumorjev v mehkih tkivih, cist, hematomov, mišičnih poškodb (raztrganin) in bolezni tetiv. Skratka, vse kar se nahaja v mehkih tkivih je možno pregledati z ultrazvokom. Ultrazvok je bistveno manj natančen kot npr. preiskava z MRI. Neuporaben je npr. za diagnosticiranje bolezni hrbtenice, zelo majhen pomen ima pri ugotavljanju okvar znotraj sklepa (npr. v kolku, kolenu- vezi, meniskusi, okvara hrustanca).

Ortopedi menimo, da je najboljše, če je ultrazvočna preiskava izvedena hkrati z ortopedskim pregledom. V tem primeru je mogoče postaviti diagnozo na najbolj učinkovit način: najprej razgovor (anamneza), potem »ročni pregled« (status) in potem morda še ultrazvočni pregled. Vprašati se je namreč potrebno:

1. Ali sploh potrebujemo ultrazvočni pregled za postavitev diagnoze (pogosto namreč sploh ni potreben) in
2. kakšno terapijo (fizioterapijo, vadbo, operativno terapijo) bomo predpisali po opravljenem ultrazvočnem pregledu (ali se terapija sploh kaj razlikuje od tiste, ki bi jo predpisali brez ultrazvočnega pregleda).