Že dolgo imam problem in ne vem, kako naj ga rešim. Stara sem 29 let in že nekaj časa imam težave s sklepi. Največ neugodja mi povzročata ramenska. Ne vem natanko, kdaj se je vse skupaj začelo in kaj je bil pravi vzrok bolečin, a vsakič, ko dlje nosim težje breme v rokah, čutim rahlo bolečino v ramenskih sklepih. Predvidevam, da imam razrahljane vezi, morda celo odkrušen hrustanec, ker mi rameni skačeta iz normalne lege. Pred tednom dni sem nosila torbo in jo zaradi teže prelagala iz roke v roko, od naslednjega dne pa me zelo bolita ramenska sklepa. Zlasti ob določenih gibih.
Zanima me, kaj lahk ukrenem, ker se mi stanje iz leta v leto slabša? Na kakšnega zdravnika bi se morala obrniti? Bi rentgenska slika pokazala, kaj je narobe? Če imam odkrušen hrustanec v sklepu, bi se lahko to rešilo z operacijo? Imam že izkušnjo s prestancem desne roke, ki mi je pri gibanju preskakoval v sklpu pri dlani. Potem so mi tam operativno odstranili delček hrustanca – od takrat nimam več bolečin. Podobni mi preskakuje desni gleženj, na srečo brez bolečin. Že od majhnega mi »pokajo« kolena, ko pokleknem. Tudi pri razgibavanju vratu je slišati pokanje kosti.
Grozno mi je ob misli, da ima že pri teh letih takšne zdravstvene probleme. Skrbim za fizično pripravljenost (ples, kolesarjenje, tai či) in vsako jutro telovadim (delam tudi sklece; jih morda ne bi smela pri takšnih težavah?). Morda bi lahko za svoje sklepe poskrbela samo s telovadbo. A prosim, ne predlagajte mi samo plavanja kot edino rešitev, ker sem v javnih bazenih že nekajkrat staknila druge nevšečnosti …
Ker sem resnično obstala v slepi ulici, se vam iskreno zahvaljujem za nasvet.
Barbara

Sklepi omogočajo premikanje različnih delov telesa ter morajo biti v obremenjenem položaju stabilni in nekoliko ohlapni obenem. Njihova ohlapnost je pri posameznikih različna, takšna je tudi v različnih prostorskih položajih določenega sklepa.
Eno je obseg giba, kjer se vezi še ne napenjajo, drugo pa je obseg giba, kjer se vezi napenjajo in je njihova napetost v odvisnosti od sile natega pri različnih ljudeh različna (raztezanje – stretching). Iz vašega opisa sledi, da imate najverjetneje res nekoliko povečano ohlapnost sklepov, kar se vam kaže pri problemih z ramo. Ramenski sklep – med lopatico in nadlahtnico – je najgibljivejši v človeškem telesu; pri njem je sama stabilnost, ki sledi iz koščene oblike sklepa, minimalna, zato pa so toliko pomembnejše sklepne vezi in mišice. Treba je še omeniti, da je »rama« laični pojem, medicinsko vzeto sta v ramenskem sklepu v stiku nadlaktnica in lopatica, k veliki gibljivosti »rame« v širšem smislu pa prispevajo tudi sklepi med ključnico in lopatico, med ključnico in prsnico ter zveza med lopatico in prsnim košem. Ločiti moramo torej ligamentarno ohlapnost kot poseben pojem in nestabilnost kot nekaj drugega. Mnogi telovadci imajo veliko ligamentarno ohlapnost, pri tem pa nimajo nikakršnih težav. Pri vas je treba z ustreznim kliničnim pregledom (ortopedski pregled rame s specianimi testi, ugotavljanje morebitne nestabilnosti s testiranjem v stoječem, sedečem in ležečem položaju, obsega gibljivosti in ligamentarne ohlapnosti), z ultrazvočnim pregledom in s specialnimi rentgenskimi slikanji, ugotoviti, ali morda ne gre za kronično atravmatsko ponavljajočo se nestabilnost obeh ram, ki jo ortopedi imenujemo AMBRIL.
Vzrok zanjo ni poškodba, nekatere rame pa so po obliki take, da omogočajo večjo verjetnost nastanka nestabilnosti, zlasti pri majhni ali nepravilno obrnjeni sklepni površini na lopatici. Taka nestabilnost je tudi pogostejša pri slabosti mišic rotatorne manšete in pri slabem mišičnem nadzoru. Pogosto je prisotna v različnih smereh oziroma relativnih položajih nadlahrnice in lopatice (najpogosteje navzad in navzdol). Te probleme imajo najpogosteje bolniki, mlajši od 30 let, največ težav pa je tudi pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti, pri spanju, dvigovanju in metanju predmetov. V mejhnih položajih se lahko pojavi čuden občutek mravljinčenja in slabosti. Nestabilnost običajno nastaja postopno in počasi, lahko pa je sprožilni dejavnik manjša poškodba ali daljše obdobje mirovanja. Zaradi prevelike ohlapnsoti začne glavica drseti prek ali celo nakazano zunaj sklepne povšrine lopatice, to lahko privede celo do popolnega izpaha; pogosto sklep koči spontano nazaj v pravilno lego. Včasih lahko bolniki sami dosežejo izpahovanje, nekateri pacienti razvijejo celo navado, da si sami izpahujejo sklep.
Take vrste nestavilnosti se praviloma zdravi z rehabilitacijo, ki ima name izboljšati nevromišični nadzor. Pri vas bi bil torej potreben natančen ortopedski nadzor. Pri vas bi bil torej potreben natančen ortopedski pregled in izdelava specifičnega programa rehabilitaacije na njegovi podlagi, ki mora optimizirati nevromišični nadzor ter okrepiti mišice, ki povečujejo stabilnost ramenskega sklepa. Pri predpisu vaj pa je nujno natančno poznavanje biomehanike ramenskega sklepa in funkcionalne anatomije ramenskega sklepa, saj so pri nekaterih vrstah in smereh nestabilnost določene vaje prepovedane. Včasih pomaga tudi lepljenje trakov na kožo, ki opozarjajo bolnika na nepravilni gib. Prepričan sem, da mora bolnik sam vsaj deloma razumeti, v čem je problem, sicer lahko krši dogovorjena pravila in si poslabša stanje.
Če je pravilno zastavljeno konzervativno zdravljenje neuspešno, je indicirana tudi operativna terapija (najpogosteje krčenje spodnjega dela sklepne ovojnice), ki se lahko izvaja tudi z artroskopijo in laserjem.

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik