Revija Moj malček

Poljudni ortopedski članki v reviji MOJ MALČEK


Otroci nizke rasi

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik

Mnoge starše skrbi, ali je njihov otrok premajhen. Primerjajo ga z vrstniki v vrtcu ali na otroškem igrišču, pa tudi s sorodniki. Čeprav strogo medicinsko vzeto govorimo o nizki rasti posameznega otroka tedaj, ko je 95% otrok v določeni starostni skupini večjih od njega, starše mučijo številna vprašanja. Je dovolj velik? Se bo še potegnil? Je kaj narobe z njegovim zdravjem? Bo ostal med manjšimi tudi v odrasli dobi? Bi Iahko kako vplivali na njegovo rast?

Kako določimo, ali je otrok premajhen ali pretežak
Velikost posameznega otroka ocenjujemo glede na poprečno velikost otrok pri določeni starosti, to pa lahko očitamo iz posebnih tabel. Tako je na primer pri dečku, ki je visok 113 cm in star 7 let, samo 5% enako starih otrok manjših od njega, prav tako kot na primer pri punčki, ki je visoka 122 cm in stara 9 let. Če je deček enake starosti (7 let) visok 129,5 cm, je pa samo 5% otrok enake starosti večjih od njega. Devet let stara punčka, ki meri v višino 143 cm, je velika in samo 5% enako starih punčk je večjih od nje.
Lahko bi nas tudi zanimalo, kakšna naj bi bila teža otroka glede na njegovo višino: iz posebnih tabel lahko namreč odčitamo, koliko otrok je težjih ali lažjih od našega. Pri dečku, ki je visok 91 cm in tehta 11,7 kg, je 5 % enako visokih dečkov lažjih od njega, če pa tehta na primer 15,7 kg je pa samo 5% težjih od njega. Če je deklica visoka 97 cm in tehta 15,6 kg je 75 % enako visokih punčk lažjih od nje, 25% pa težjih.
Strogo medicinsko vzeto govorimo o nizki rasti posameznega otroka, ko je 95% otrok v določeni starostni skupini večjih od njega.

Razlogi za nizko rast
Razlogi za nizko rast so številni: hormonske motnje (pomanjkanje rastnega ali ščitničnih hormonov), metabolične bolezni (rahitis), kronične bolezni (ledvične in srčne bolezni). Nekateri otroci ostanejo majhni zaradi podhranjenosti in zaradi psiholoških dejavnikov. Nizka rast je značilna pri nekaterih kromosomskih motnjah, pri boleznih motene sinteze nekaterih telesnih beljakovin, pri nenormalnem intrauterinem razvoju (fetalni alkoholni sindrom). Vzrok za nizko rast je lahko motena rast kosti in hrustanca.
Najpogosteje pa je nizka rast konstitucionalna, to pomeni, da je nizka rast normalna varianta. Odrasli in tudi otroci so različno veliki, na velikost pa vplivajo zlasti genetski dejavniki. Otroci so nizke rasti, ker so nizke rasti tudi drugi v družini. Več kot 80% otrok z nizko rastjo sodi v to kategorijo, vse opravljene preiskave pri teh otrocih pa ne pokažejo odstopov od normalnega.

Telesna razmerja
Razmerje med dolžino trupa in udov je odvisno od starosti: ob rojstvu trup predstavlja 70% celotne dolžine, pri treh letih 60%, pri odraslem pa le 50%. Otrok torej tudi povsem telesno vzeto sploh ni pomanjšan odrasel, ima tudi relativno večjo glavo.
Pri otrocih z nizko rastjo so tudi zelo pomembna razmerja med dolžino trupa in udov. Nizka rast je lahko proporcionalna, to pomeni, da ima otrok enaka razmerja kot normalno visok otrok. Nizka rast pa je lahko tudi disproporcionalna, to pomeni, da je trup daljši ali krajši, kot je to normalno. Pri otroku z normalnimi telesnimi razmerji segajo vrški rok v stoječem položaju do sredine stegna, pri otrocih s kratkim trupom segajo do kolena (genetske motnje in motnje presnove beljakovin), pri otrocih z normalno dolgim trupom in kratkimi rokami pa le do kolkov (ahondroplazija- "cirkuški klovni"). Ahondroplazija je genetska motnja (avtosomno dominantna). Proporcionalna nizka rast je značilna za pomanjkanje rastnega hormona, za rahitis, za kronične bolezni in tudi za družinsko nizko rast.

Kirurški posegi
Kosti udov je mogoče podaljševati tudi s kirurškimi posegi. Pri teh posegih presekamo kost, kost od zunaj preko kože učvrstimo s posebnimi žicami, žeblji in oporami (zunanjim kostnim fiksaterjem), en teden po tem pa pričnemo z raztegovanjem kosti. Raztegujemo po 1 mm na dan, kost lahko podaljšamo tudi za več 10 cm. Operativno podaljševanje kosti je po eni strani lahko koristno, saj pomaga reševati psihološko zadrego zaradi nizke rasti, otroci so višji, morebitne motnje v osi je mogoče izravnati, preprečen je lahko nastanek predčasne obrabe sklepov. Po drugi strani pa je res, da je zelo težko doseči normalno višino in razmerja med trupom in udi. Kirurško podaljševanje je tudi precej zapleteno, dolgotrajno in ima tudi številne zaplete, lahko pa pušča tudi grde brazgotine.
Pred morebitnim operativnim podaljševanjem udov je potreben natančen, odkrit in izčrpen pogovor s starši in otrokom.

Zdravljenje nizke rasti
Zdravljenje nizke rasti je torej predvsem odvisno od vzroka za nizko rast. Otroci s pomanjkanjem rastnega hormona dobivajo nadomestni rastni hormon. Rastni hormon in spolni hormoni so lahko koristni tudi pri nekaterih kromosomskih boleznih (Turnejev sindrom). Uporaba rastnega hormona v drugih primerih nizke rasti ni klinično dokazana kot učinkovita. Pri kroničnih boleznih in pri rahitisu je potrebno čim bolj učinkovito zdravljenje osnovne bolezni.